Razstava ponuja vpogled v motive, ki jih je Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine, predvsem tiste, povezane z narodnimi nošami, poroko, dedkom Mrazom in čebelarstvom, ter predstavlja bogato zbirko njegovih slikovnih razglednic. Opozarja tudi na vpliv Gasparijevega 20-letnega službovanja kot restavrator in risar v Etnografskem muzeju (kjer je imel neposreden dostop do muzejskih etnografskih zbirk) na njegovo izbiro motivov.
Opus Maksima Gasparija je več kot pol stoletja sooblikoval umetniški okus Slovencev in z njim narodov odnos do sestavin dediščine ter narodno zavest ljudi. Pomagal je identificirati komponente, ki oblikujejo nacionalno identiteto, in vplival na to, kako so bile uporabljene in izboljšane za olajšanje notranjega in zunanjega priznanja. Sooblikoval je svet simbolov in tipov ter pustil neizbrisen pečat tudi na drugih področjih, kot so izobraževanje, propaganda in odnosi z javnostmi.
Rdeča nit njegovega ustvarjanja je tipizacija nekaterih prvin tradicionalnega življenjskega sloga, ki jih je Gaspari skrbno proučeval in interpretiral skozi svojo umetniško vizijo. To se pozna v vsakem elementu, ki ga je upodobil, na prvem mestu v krajini in slogu oblačenja. Razen Bele krajine izrazito prevladuje alpski svet kot model za celotno slovensko ozemlje, medtem ko Prekmurje, Štajerska, Dolenjska, Kras in Primorje v njegovem delu ostajajo večinoma odsotni.
Kritika ga je razglasila za pesnika kmečkega izročila, kronista minulega časa in romantičnega iskalca narodovega specifičnega likovnega izraza. V njegovih delih so videli verodostojne podobe kmečkega življenja, kakršno je bilo, in narodnega bogastva. Cenili so dokumentarno strokovnost upodobljenih običajev in običajev, noš in drugih sestavin ljudske kulture, zanemarili pa so umetnikovo napoved, da bo «najvišje vrednote svoje umetnosti dosegel s tipiziranjem našega narodnega življenja» in da je skozi etnografsko dediščino oblikoval svoj samosvoj umetniški izraz.
Delo Maksima Gasparija je prestalo preizkus časa in za mnoge njihova domača umetniška zbirka ni popolna brez vsaj ene njegove slike. Njegova trajna priljubljenost ostaja tudi na umetniškem trgu.
Prav tako so spregledali, da motivi, ki jih je črpal iz zakladnice podeželske umetnosti, šeg in običajev, ljudskih pesmi in pripovedk – po besedah etnologa Nika Kureta – «skozi rahlo reinterpretirano ljudsko izročilo izražajo idealiziran svet». Mnogim Slovencem so se umetnikove podobe tega sveta priljubile in so si njegove slike, razglednice in ilustracije vzeli k srcu in jih ponotranjili kot najlepše upodobitve svoje kulture in načina življenja.
https://www.etno-muzej.si/en/razstave/maksim-gaspari-shaping-images-of-the-nation