Plečnikova Lectarija

…medičarski in svečarski izdelki, rokodelska znanja in sodelovanje, prijateljstvo, ljubezen in življenjski zgodbi dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik…

Nova stalna razstava Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) je del programa praznovanja 150. obletnice rojstva arhitekta Plečnika, ki jo Slovenija praznuje v sodelovanju z Unescom.

Načrte za Lectarijo, prodajalno domače in umetne obrti na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki sta jo vodila Robert Freyer in Henrieta Krbavčič — Freyer, je izdelal arhitekt Jože Plečnik  leta 1939. Z izbranim pohištvom, svetili in miniaturami je z njemu prepoznano govorico ustvaril poseben prostor in poklon rokodelskim izdelkom. Navdih in pobudo za izdelavo načrtov je arhitekt našel tudi v svečarski in medičarski delavnici Jakoba Krbavčiča na Trubarjevi ulici, kamor je rad zahajal in kjer so ga s svojo skladnostjo in lepoto materialov navdihovali izdelki iz voska in lecta.  

Opremi obeh lokalov, Lectarije in Krbavčičeve svečarske in medičarske delavnice, sta danes muzealiji, ki ju je Slovenski etnografski muzej prevzel v svojo hrambo. Na novi stalni razstavi Plečnikova Lectarija, sedaj ponovno povezani, pričata o Plečnikovem globokem razumevanju in spoštovanju umetnostno obrtnega dela. Pričata o tradiciji in pomenu svečarske in medičarske obrti, vezeh med družinama Krbavčič in Freyer in spominih njunih potomcev.

Razstava prikazuje Lectarijo — opremo nekdanje prodajalne domače in umetne obrti, ki je bila na Kongresnem trgu 5 v Ljubljani odprta leta 1940. Razstavljene so  lesene vitrine, mizica in klop ter izložbeno okno z medeninasto spiralo, ki se je uporabljala  kot ogrodje za aranžiranje prodajnih artiklov, masivna okrogla miza iz umetnega kamna in lesen lestenec s svečami v krogu. Na lesenem obodu lestenca so vtisnjena sporočila — izbrani reki arhitekta Plečnika: Iz oči duša govori / Čas teče pa nič ne reče / Zlata se rja ne prime / Žena moža dela.

Pohištvo Lectarije iz pokljuške smreke so ob koncu  30. let  20. stoletja izdelali v mizarski delavnici Hreščak iz Ljubljane, spiralo je ustvaril znani ljubljanski pasar in arhitektov tesni sodelavec Alojzij Pirnat.

Opremo prodajalne  Lectarija sta Slovenskemu etnografskemu muzeju leta 2000 podarila potomca Henriete in Roka Freyerja,  hči Agata Freyer Majaron in sin Rok Freyer. Lectarijo je muzej ustrezno restavriral, leta 2004 umestili v program takrat novo odprte razstavne hiše kot muzejsko trgovino Lectarijo in hkrati kot kulturno dediščino. Med pripravami na počastitev in praznovanje Plečnikovega leta 2022 je Lectarija postala muzealija in je letos umeščena v muzej kot stalna postavitev z imenom Plečnikova Lectarija. Danes je Lectarija njegova edina v celoti ohranjena oprema trgovine.

S Plečnikom in njegovo Lectarijo je povezana tudi Krbavčičeva delavnica na Trubarjevi cesti 55 v Ljubljani. Na razstavi je tako predstavljen celoten ambient Krbavčičeve trgovine, katere tradicija sega v čas med obema vojnama, ko je vanjo rad zahajal tudi sam arhitekt Plečnik. Mojster Krbavčič mu je bil s svojo spretno roko in dognanimi izdelki v bogat navdih pri načrtovanju Lectarije. Ob zaprtju Krbavčičeve delavnice in trgovine leta 1996, ko je sin Andrej Krbavčič, zadnji nosilec te obrti, odjavil obrt, je celoten inventar prevzel Slovenski etnografski muzej. Trgovinsko pohištvo je iz leta 1934, svečarski in lectarski  izdelki pa so v glavnem iz 90. let 20. stoletja. Na razstavi so med drugim predstavljeni osebni dokumenti in rezbarski izdelki Jakoba Krbavčiča (1907 – 1988), izdelki iz lecta, ročno izrezljani leseni modeli za medene kruhke, okrasni predmeti, različne vrste sveč  ter dodatna oprema trgovine.

Arhitekt Jože Plečnik je bil povezan z obema lokaloma in družinama, ki sta ju vodili. Izdelke Jakoba Krbavčiča slavi v pisemcu, ki mu ga je napisal  leta 1935:

"Dvema gostoma iz Prage daroval sem danes dvoje Vaših svečničnih svečk: ono, ki je tako čudovito priprosto in lepo zavita v kolobarček ter v sredi vzdignjena, potem pa tisto, ki ima v glavnem tole obliko … Stvarce so se, tem ljudem dobrega okusa, tako silno dopadle, da sem bil kar ponosen!"

Tesen stik Jožeta Plečnika z delovanjem Lectarije pa se odraža tudi v njegovih robnih  pisemcih in pisnih dialogih z gospo Henrieto Krbavčič, kasneje poročeno Freyer, glavno pobudnico "Plečnikove Lectarije.", ki ji je 6. januarja 1942 napisal 

"Velespoštovana gospa, /…/ blagovolite sprejeti tudi vi moje najprisrčnejše voščilo za Novo Leto. Ker nimam boljšega, dovolim si priloženo pokloniti Vam v spomin. (se ve, shranjen doma, ne v štacuni)"

Izbrana dela mojstra Jožeta Plečnika so bila leta 2021 vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Z razstavo Plečnikova Lectarija Slovenski etnografski muzej osvetljuje tudi njegova manj znana dela in prizadevanja ter njegov odnos do rokodelstva.

Preberi več — https://www.etno-muzej.si/sl/razstave/plecnikova-lectarija">https://www.etno-muzej.si/sl/razstave/plecnikova-lectarija ;