Razstava Zadnji sektor II

The Last Sector II

V MGLC Švicarija ob zaključku rezidence mladih umetnikov pripravimo razstavo, na kateri predstavimo umetnika, ki je v času dvoletnega programa živel in delal pri nas. Ko se je Helena Tahir poleti 2023 preselila v Švicarijo, je že sodelovala z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom. Leta 2020 smo njene risbe in grafike predstavili na razstavi Nekje blizu (2020, kustos Božidar Zrinski). Že takrat je navdušila s premišljenim in natančnim pristopom ter izborom motivov in figuralike, s katerimi je gradila gosto likovno pripoved. Bila je tudi izbrana umetnica na potujoči razstavi sodobne slovenske grafike Contemporary Equals Fresh (2022–2023, kustosinja mag. Breda Škrjanec) in predstavila svojo črno-belo serijo linorezov V vrtincu, nastalih leta 2018, ki so preplet fiktivnih in resničnih podob z zgodovinskimi referencami.

Raziskovanje osebne in kolektivne zgodovine je stalnica njene umetniške prakse. To je še posebej očitno v njeni seriji Zadnji sektor, v kateri se plast za plastjo razkriva zgodovina njene družine. Helena Tahir s serijo zastavlja vprašanje, kdaj umetniško delo preseže meje umetnikove subjektivnosti in osebne izkušnje ter doseže objektivno realnost. Ta opus je že razstavljala v Galeriji Ravnikar (2024, kustos Ilija Prokopiev) in počasi začela odkrivati ​​usodo svoje družine iz Iraka, vključno z zgodbo njenega očeta, ki je pred več kot 50 leti zapustil Irak in se nikoli več vrnil domov. Zgodovino svoje družine rekonstruira skozi različne medije in umetniške postopke, nekakšno delo v nastajanju. Z apropriacijo arhivskega gradiva, od časopisnih izrezkov in družinskih albumov do družinskih videov in fotografij, gradi kalejdoskopsko vizualno pripoved.

Helena Tahir se že dolgo drži osebnega pravila, da ustvarja vsak dan, pa čeprav le pol ure. Ta vsakodnevni »ustvarjalni trening in meditacija« je bistvo njenega natančnega, pretehtanega in dolgotrajnega umetniškega procesa, ki se odraža v vseh njenih delih, tudi na razstavi v MGLC Švicarija. Prvi prostor prikazuje izbor starejših del iz Zadnjega sektorja, medtem ko drugi prostor nadaljuje serijo. Štiri nove grafike in stenska slika so razstavljene v prostoru znotraj prostora, zgrajenega v nekdanji hotelski kuhinji. Šablonske poslikave hotela ostajajo delno vidne in oddajajo le kanček zgodovine stavbe. Podobno kot grafike, ki nastajajo v Grafičnem ateljeju MGLC s pomočjo grafskega mojstra Jakoba Puha in plast za plastjo razkrivajo zgodovino umetnikove družine. Sestavljajo jih najdene podobe in modeli: grafični elementi iz stare poslovne knjige, tloris hiše iz Sadr Cityja v Bagdadu, portret libanonskega pevca Fairuza in vzorec orientalske preproge. Sitotiski so eksperiment z medijem in sliko. Tiskane so na umetno usnje. Umetnik in mojster grafike sta nanj skozi sito nanašala lepilo, ki ga je bilo treba zgostiti, sicer bi bilo preredko za tisk. Ko se je lepilo posušilo, je na motiv položila zlate lističe, tako da je bil čim bolj raven. Zlate lističe smo nato s čopičem utrdili na mestih, kjer je bila površina pretisnjena z lepilom. Zlati lističi so ustvarili značilen odboj svetlobe, ki ga ne bi mogli doseči s tiskom z zlatim črnilom. Tisk je bil natančen, predvsem v tankih linijah in filigranskih arabskih črkah. Helena Tahir je nato z digitalnim vezilnim strojem izvezla vzorce preprog iz družinske hiše na sitotisk s pozlato na umetno usnje. Vezilni stroj lahko ustvari natančno sliko na podlagi vnaprej naloženega vzorca, vendar je umetnik občasno zaustavil stroj in ga premaknil v različne smeri. V natančno oblikovan vzorec je vnesla napako, prekinitev, tako kot je bila večkrat prekinjena zgodovina njene družine. Dvodimenzionalnost grafike dopolnjuje stenska poslikava, ki podvaja sliko in ustvarja vzdušje spomina.

Helena Tahir (1992, Jesenice) je vizualna umetnica, ki deluje na področju grafike, slikarstva in risbe. Z odliko je diplomirala iz grafike, nato pa nadaljevala z magistrskim študijem slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Študirala je na Faculdade de Belas Artes v Portu (Portugalska) in na Hochschule für Grafik und Buchkunst v Leipzigu (Nemčija). Svoja dela je predstavila na več samostojnih razstavah v Sloveniji in tujini, med drugim v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki (2018), Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani (2020), v Galeriji RAVNIKAR (2020, 2022, 2024) in na skupinskih razstavah, kot so New Era, Galerija Božidar Jakac (2024) in Contemporary Equals Fresh – potujoča razstava sodobna slovenska grafika v produkciji MGLC 

(2022, Kitajska; 2023, Srbija, Bosna in Hercegovina, Ciper). Na Mednarodni razstavi grafike in umetniških knjig na Reki (2022) je prejela priznanje za mladega umetnika. Predstavlja se tudi na umetniških sejmih, kot so Vienna Contemporary, Dunaj (2020, 2022), Art Rotterdam, Rotterdam (2022) in ARCO Lisboa, Lizbona (2024). Leta 2024 je izdala svojo prvo umetniško knjigo The Last Sector, Tracing Back My Father's Spoken Past, ki je izšla v sozaložbi z RAVNIKAR. Med letoma 2023 in 2025 je bila izbrana za rezidenco mladih umetnikov v MGLC Švicarija. Poleg aktivne umetniške prakse tudi poučuje, med drugim na oddelku za grafiko Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Njena dela najdemo v domačih in mednarodnih zbirkah. Živi in ​​dela v Ljubljani.

Razstava je del cikla Iz ateljejev, ki predstavlja aktualno prakso umetnikov, delujočih v MGLC Švicarija.