Vse, kar smo

Prelesten vrt, skrit za zapahi mogočne jeklene ograje na Wolfovi … Ste se kdaj vprašali, kaj (in kdo) je za njo?

Pred dobrimi 150 leti, v 19. in začetku 20. stoletja. V času telegrafa, železnice, leposlovja in ljubljanskega tramvaja ter prvega zemljevida Slovenije … Veliki časi za Slovenijo in veliki časi za Wolfovo 4.

Takrat so bila vrata, ki danes vodijo na Vrt, vsak dan na stežaj odprta. Ozek prehod med mestnimi hišami je odpiral pogled na očarljivo dvorišče, skrito množicam, pa čeprav čisto v centru Ljubljane. Na dvorišču je obratovala kultna gostilna Pri Belem Volku oziroma “Beim weißen Wolf”. Po vsej Ljubljani je bilo znano, da je bilo Pri belem volku moč uživati najimenitnejšo izbiro pijače - in žlahtnega vina. Imenitnosti je sledil ljudski vrvež, ki so ga takrat ustvarjali ambasadorji ljubljanske romantike. Lajnarji, godci, poeti, pisatelji, filozofi, kopitarji, misleci, učitelji in brez nje ne gre – prelestne Uršike Zale … Prvi pisci kulture in njihove še danes odmevajoče misli. Med njimi tudi največji influencerji tistega časa – Resman, Praprotnik, Jurčič, Stritar, Levstik in France, ki še danes s Prešerca proti Vrtu zre.

Proti Juliji. Ne Shakespearovi, niti Prešernovi – Primičevi. Francetovi nikoli uslišani ljubezni in muzi največjih štihov slovenske poezije. Dolga leta je živela v hiši nad gostilno. Zato je France posebno rad prihajal k Wolfu posedat, pisat in pisat, pit in upat … Julija je bila njegov največji navdih in hkrati razlog vseh njegovih življenjskih muk. Ona ga je ghostala, on pa ustvarjal, kar mu je velelo srce. Da ga slava čaka, še ne ve. Niti, kaj dela in kam gre …

Pa je danes sploh kaj drugače?
Radi pijemo, plešemo in ljubimo.
Hrepenimo in si instantnih rešitev želimo?
Jadramo s svojimi upi in upamo, da v pravo smer?
Fige kažemo ali raje delimo? Kot Doktor fig-fig bodimo!
Plešemo in pojemo, kot da nas nosi vihar?
Al ljubimo al hejtamo?
Znamo lastne muke pretvoriti v življenjske poduke?

Danes je Vrt prostor, ki v odsevu tradicije piše novo kulturo. Alternativno, fluidno in svobodno. Je skrito zavetje Julijine izvorne upodobitve in njen topel pogled, ki nas opomni, da sta ljubezen in prijaznost bistvena esenca naše družbe. Je z rožami posejano dvorišče, kjer drugačen bolj drugačnega išče. Je kozmopolitan, ki kot lačen volk tuli po ljubezni in sprejemanju. Je vrtiljak idej, kreative, napredka, razmisleka in spodbude. Je butični oder, namenjen vsemu lepemu. Je ponudba, kot se šika – dobra kava, sladko vince, opojen koktajl in vabljiv ugriz brez pribora. Sta glasba in ples, terapija in vse vmes.

Vrt je intimen košček neba v centru Ljubljane, ki ga naša družba spet za svojega ima.